"Digitalna pandemija" je verjeten scenarij. Smo nanjo pripravljeni?

Urad ZN za zmanjšanje tveganja nesreč in Mednarodna telekomunikacijska zveza sta opozorila na ranljivost sodobne družbe ob morebitnem zlomu kritične digitalne infrastrukture ter opozorila na resnost posledic, saj nismo pripravljeni na hujše okvare satelitov, izpade elektrike in poškodbe podmorskih komunikacijskih kablov.

V pravkar objavljenem poročilu o skritih tveganjih našega digitalnega sveta obe ustanovi opozarjata, da so "kritična digitalna tveganja resnična, sistemska in pogosto podcenjena". Scenarija obsežnega izpada ključnih digitalnih sistemov, ki bi se lahko naglo širil, po njihovih navedbah ni mogoče izključiti, obstoječi mehanizmi upravljanja pa nanj niso ustrezno pripravljeni.

Kot zaskrbljujoče izpostavljajo, da se je "naša sposobnost preživetja brez digitalnih sistemov zmanjšala". "V vseh sektorjih so analogna znanja in rezervne možnosti izginili ali pa se jih ne preizkuša več," razkriva poročilo. Poleg tega je po mnenju strokovnjakov prisotna tudi ključna vrzel v razumevanju tveganj: kibernetske grožnje pritegnejo veliko pozornosti, a nenamerna motnja delovanja ključne infrastrukture poteka po drugačnih zakonitostih.

"Kaj bi se zgodilo, če bi jutri prenehali delovati mobilni telefoni in internet, če ne bi mogli izpeljati finančnih transakcij, če bi bolnišnice izgubile podatke o bolnikih, ali pa če ne bi bilo več možno pošiljati nujnih obvestil? Kar se morda sliši kot znanstvena fantastika, lahko postane resničnost," opozarjajo strokovnjaki.

Digitalne motnje se širijo "kot domine"

Kot navaja poročilo, digitalne motnje redko ostanejo osamljeni dogodki, ampak se pogosto širijo z učinkom domin. "Kar se začne kot lokalna okvara, se lahko hitro razširi prek sektorjev in meja. Dejansko je kar 89 odstotkov digitalnih motenj, ki jih povzročajo naravne nesreče, posledica sekundarnih učinkov prelivanja in ne prvotne škode," navaja poročilo obeh organizacij.

Število ljudi, ki jih to na koncu prizadene, je po ugotovitvah poročila lahko tudi do desetkrat večje od števila tistih, ki so bili prvotno izpostavljeni začetnemu dogodku. Digitalna tveganja pogosto ostajajo nevidna, dokler ne dosežejo kritične meje. "Sistemi preprosto prenehajo delovati, medtem ko se naš fizični svet na videz ne spremeni. To lahko upočasni odziv na krizo, ko je ukrepanje najbolj pomembno," ugotavlja poročilo.

Obsežna in stopnjujoča okvara ključnih digitalnih sistemov - "digitalna pandemija" - je verjeten scenarij, na katerega pa sedanji sistemi upravljanja še niso pripravljeni, opozarjajo.

Sprožilci vse od sončnih neviht do podnebnih sprememb

Med možnimi sprožilci takšnega scenarija poročilo navaja močne sončne nevihte, ki lahko poleg motenj v radijskih komunikacijah povzročijo tudi težave v delovanju satelitov, s tem pa motnje v navigaciji in komunikacijah, ustavitev avtonomnih vozil, ohromitev finančnih transakcij, v skrajnih primerih pa tudi preobremenitev elektroenergetskih omrežij.

Lahko bi prišlo do poškodb transformatorjev v elektroenergetskih omrežjih, zaradi česar bi prišlo do obsežnih izpadov zagotavljanja električne energije, zamenjava poškodovanih transformatorjev pa bi lahko trajala mesece. Podatkovni centri bi se potem, ko ne bi imeli več napajanja, soočili z omejenim delovanjem ali celo ustavitvijo, navaja poročilo.

Omenjen je tudi vpliv podnebnih sprememb na delovanje kritične digitalne infrastrukture. Hudi vročinski valovi bi ob višjih temperaturah rek lahko preobremenili hladilne sisteme v jedrskih elektrarnah, zaradi slabše vodnatosti rek bi se zmanjšal rečni transport goriv.

Zaradi nezadostnega hlajenja bi lahko prenehala delovati tudi sodobna podatkovna središča, prav tako bi lahko nehali delovati plačilni terminali, kar bi prisililo trgovine k zaprtju. Ogroženo bi bilo tudi delovanje mobilnih omrežij, saj številne bazne postaje v ekstremni vročini brez hlajenja ne morejo delovati.

Avtorji poročila so v sodelovanju z drugimi institucijami in organizacijami kot nujne opredelili ukrepe na šestih prednostnih področjih. Med njimi so vzpostavitev sistemskih znanj za prepoznavanje kritičnih tveganj, posodobitev pravil za upravljanje tveganj, ki bi nenamerne digitalne motnje obravnavala kot pomembno tveganje, okrepitev mednarodnih standardov za odpornost tudi s spodbujanjem analognih rezervnih zmogljivosti, skupno načrtovanje scenarijev in usklajevanje ter gradnja globalnega zaupanja. Predvsem okrepljeno globalno sodelovanje bo nujno, pozivajo.